Certifikati BIO olajšajo izbiro kozmetike
Če nam je všeč ali ne, umetne snovi nas spremljajo na vsakem koraku. Morda ste tudi vi že pomislili, da bi spremenili način izbire kozmetike. Naravna kozmetika je ena od tem, na katere boste pri tem naleteli. Na prvi pogled se zdi preprosto: v oglasih pogosto vidimo kreme, šampone, losjone za telo z izvlečki in podobne izdelke. Toda ali je res tako?
Za razliko od živil BIO, za katera na Češkem in v Evropski uniji veljajo strogi standardi, za kozmetiko BIO ni posebne zakonske ureditve. Z nekaj pretiravanja bi lahko rekli, da proizvajalci o svoji kozmetiki lahko trdijo skoraj vse, kar jim pride na misel. Na vseh kozmetičnih izdelkih mora biti naveden seznam sestavin oziroma INCI (International Nomenclature of Cosmetic Ingredients), vendar zapletena imena sestavin večini potrošnikov ne povedo veliko.
Zato so pred nekaj desetletji pobudo prevzele neodvisne certifikacijske organizacije. Vsak proizvajalec lahko za svoje izdelke, če izpolnjuje stroge pogoje, zaprosi za certifikat kakovosti BIO. Neprofitne organizacije preverijo sestavo izdelka, postopek izdelave, embalažo, skladiščenje in druga merila. Certifikat BIO tako kupcem pomaga preveriti, ali izdelek ustreza navedbam proizvajalca.
Najpogostejša merila za certifikate BIO
- natančno določen delež surovin glede na izvor in sestavin kakovosti BIO,
- pravila za izbiro sestavin,
- pravila proizvodnih postopkov,
- presoja končnega izdelka in njegovih sestavin,
- zahteve glede embalaže.
Izbirajte med certificirano kozmetiko BIO
Pregled najbolj razširjenih certifikatov za kozmetiko BIO
COSMOS (Cosmetic Organic Standard)
Certifikacijski organi so nastali, da bi potrošnikom olajšali izbiro kozmetike BIO. Sprva dobra zamisel se je nekoliko zapletla, ko je nastalo več organizacij z različnimi certifikacijskimi merili. Zato se je leta 2002 pet vodilnih evropskih organizacij (nemška BDIH, francoski EcoCert in Cosmebio, italijanska ICEA ter britanska Soil Association) povezalo, da bi oblikovale enoten standard. Čeprav so se njihova merila nekoliko razlikovala, je po letih usklajevanja nastal mednarodni certifikat COSMOS.
Certifikat COSMOS podeljujejo omenjene evropske organizacije. Če izdelek poleg meril posamezne organizacije izpolnjuje še pogoje COSMOS, je ob njenem logotipu (BDIH, EcoCert, Cosmebio, ICEA ali Soil Association) tudi oznaka COSMOS.
Dve ravni certifikacije COSMOS:
- COSMOS Natural – izdelek mora vsebovati vsaj 70 % sestavin iz kmetijstva.
- COSMOS Organic – izdelek mora vsebovati vsaj 95 % sestavin iz kmetijstva, te sestavine pa morajo predstavljati najmanj 20 % celotne mase izdelka.
Dodatne zahteve za pridobitev certifikata COSMOS:
- Organizacije preverjajo izvor, predelavo in skladiščenje surovin ter nadzirajo embalažo in trženjske dejavnosti.
- Sestavine so lahko rastlinskega, živalskega ali mikrobnega izvora.
- Ocenjuje se sestava izdelkov.
Francoski certifikat
Francoski certifikat podeljujejo od leta 1991, poleg matične države pa je prisoten v več kot 80 državah sveta. Pridobijo ga lahko kozmetični izdelki, parfumi in drogerijski izdelki.
Dve ravni certifikata:
- Prva raven – izdelek vsebuje vsaj 95 % sestavin ustreznega izvora, zahteve glede izvora pa mora izpolnjevati vsaj 50 % vseh sestavin rastlinskega izvora.
- Druga raven – izdelek vsebuje vsaj 95 % sestavin ustreznega izvora, zahteve glede izvora pa mora izpolnjevati vsaj 95 % sestavin rastlinskega izvora.
Dodatne zahteve za certifikacijo:
- Preverjajo se način skladiščenja, higienski pogoji med proizvodnjo in razumljivost oznak za potrošnike.
- Ocenjuje se tudi sestava izdelkov.
COSMETIQUE CHARTE COSMEBIO
Ta francoska certifikacijska organizacija uporablja podobna merila. Trgovinsko združenje povezuje domače in tuje proizvajalce kozmetike ter ob izpolnjenih pogojih podeljuje certifikat Cosmebio.
Dve različici certifikacije Cosmebio:
- Prva različica Cosmebio – izdelek vsebuje najmanj 95 % surovin glede na njihov izvor, najmanj 50 % sestavin rastlinskega izvora pa mora biti kakovosti BIO. Takšne sestavine morajo predstavljati tudi najmanj 5 % celotne mase izdelka.
- Cosmebio BIO – izdelek vsebuje najmanj 95 % surovin glede na njihov izvor, kakovosti BIO pa mora biti najmanj 95 % sestavin rastlinskega izvora in najmanj 10 % celotne mase izdelka.
Cosmebio določa tudi, da za izdelke veljajo:
- Zahteve glede sestave.
- Zahteve glede načina proizvodnje.
- Prepoved uporabe ionizirajočega sevanja pri proizvodnji.
BDIH
Nemška neprofitna organizacija BDIH podeljuje eno najbolj znanih in najstarejših oznak kakovosti za certificirano kozmetiko. Njena merila so bila določena že leta 1996, da bi bila opredelitev te kozmetike jasnejša.
Merila certifikacije BDIH:
- Ocenjuje se izvor sestavin izdelkov.
- Določene so zahteve glede proizvodnje in embalažnih materialov.
- Presojajo se končni izdelek in posamezne sestavine.
- Ocenjuje se sestava izdelkov.
SOIL ASSOCIATION
Britanska organizacija je nastala že leta 1946. Certificira izdelke BIO z različnih proizvodnih področij, poleg kozmetike na primer tudi živila.
Pogoji za pridobitev certifikata Soil Association:
- Poudarek je na kakovosti surovin ter načinu predelave, skladiščenja in pakiranja.
- Izdelki morajo vsebovati najmanj 70 % surovin BIO, natančen delež pa mora biti naveden na etiketi. Če podatek manjka, je delež surovin BIO najmanj 95 %.
- Določene so zahteve glede sestave izdelkov.
- Ocenjuje se proizvodnja izdelkov.
ICEA
V Italiji je certifikat ICEA najbolj razširjena oznaka kakovosti BIO. Italijanska organizacija preverja in certificira podjetja, ki poudarjajo dostojne delovne pogoje in varujejo pravice potrošnikov. Poleg kozmetike lahko oznako ICEA pridobijo tudi živila, drogerijski izdelki, tekstil, pohištvo in drugi izdelki.
Za izdelke z oznako ICEA veljajo stroge zahteve glede proizvodnje in skladiščenja.
NATRUE
Natrue oziroma True Friends of Natural and Organic Cosmetics je mednarodna neprofitna organizacija, ki želi olajšati orientacijo pri izbiri kozmetike BIO. Izdelkom lahko podeli od ene do treh zvezdic glede na delež sestavin določenega izvora in sestavin BIO. Certifikat Natrue velja le dve leti, nato je treba preverjanje ponoviti.
Tri ravni certifikacije Natrue:
- Prva raven – ocenjuje se izvor surovin.
- Druga raven z vsebnostjo sestavin BIO – vsaj 70 % sestavin izvira iz kmetijstva.
- Kozmetika BIO – vsaj 95 % sestavin izvira iz kmetijstva.
Dodatni pogoji za certifikate Natrue:
- Ocenjuje se sestava izdelkov.
- Presojajo se končni izdelki in uporabljene surovine.
- Za predelavo in pakiranje izdelkov veljajo stroga merila.
CPK
Češko kozmetično oznako podeljuje organizacija KEZ. Dvostopenjska certifikacija CPK in CPK BIO temelji na francoskih standardih.
Certifikacija CPK določa pogoje glede izvora surovin, njihove pridelave in zbiranja ter embalažnih materialov.
Določa tudi zahteve glede sestave izdelkov.
Za CPK BIO veljajo enaka merila kot za CPK, dodatno pa še zahteva glede izvora najmanj 20 % vsebine.
Logotip z zeleno sončnico
Britanska družba z logotipom zelene sončnice označuje izdelke glede na njihovo sestavo.
Med navedenimi sestavinami so čebelji vosek, lanolin in karmin.
PETA, LEAPING BUNNY in drugi
Organizacija za zaščito živali PETA kozmetičnim izdelkom podeljuje oznako, mednarodni certifikat Leaping Bunny pa se prav tako nanaša na kozmetične izdelke. Pri certificiranju se presojajo tako sestavine kot končni izdelek.
Obstaja tudi druga različica certifikacije PETA, ki se nanaša na sestavine živalskega izvora.
FAIRTRADE
Čeprav ne gre za certifikat kozmetike BIO, boste oznako Fairtrade pri kozmetiki srečali razmeroma pogosto. Ne nanaša se toliko na sestavo izdelka kot na okoliščine pridelave ali zbiranja sestavin in proizvodnje ter na ljudi, ki pri tem sodelujejo. Fairtrade je mednarodni sistem socialnega certificiranja, namenjen podpori prikrajšanih kmetov in proizvajalcev iz držav v razvoju. Potrošnikom pomaga do boljših informacij in jim omogoča podporo pravičnejšemu gospodarskemu modelu. Izdelki z oznako Fairtrade so pogosto zelo kakovostni, ljudem v državah v razvoju pa lahko pomagajo izboljšati življenjske razmere in živeti dostojno.
Glavna načela Fairtrade:
- pravična cena za surovine in končni izdelek,
- prepoved dela otrok,
- dostojni delovni pogoji, upoštevanje delovnega časa in poudarek na varnosti pri delu,
- pogoji proizvodnje,
- pogoji pridelave in zbiranja surovin,
- razvoj lokalnih skupnosti v državah v razvoju.