ZGODOVINA DIŠAV IN PARFUMOV

Dišave spremljajo človeštvo že od začetkov

Voh je čut, ki je najtesneje povezan s spominom. V hipu lahko prikliče določen kraj, dogodek ali čustvo – pogosto močneje kot podoba ali beseda.

Vonj sveže opranega perila, pokošene trave, vanilje ali vlažnega gozda nam ostane v spominu dolga leta. Vrne se nepričakovano, a povsem jasno. Prav zato imajo parfumi posebno mesto v našem vsakdanu.

Dišave pa niso le osebno doživetje. So tudi del zgodovine človeštva.

Od prvih obredov z dimom in smolami prek starodavnih dišavnih olj do razvoja sodobne parfumerije – vsako obdobje je dišave dojemalo po svoje. Včasih kot sveto sredstvo, drugič kot simbol moči, čistosti ali osebnega sloga.

V nadaljevanju si bomo ogledali ključne trenutke v razvoju parfumov.
In kako so preproste dišave postale prefinjena umetnost.

Pa tudi, kako je parfum postal to, kar je danes – osebni podpis, ki ga izberemo po svojem okusu.

Parfumi imajo presenetljivo dolgo in zanimivo zgodovino. Prve dišave so nastajale že v starem Egiptu in Mezopotamiji, kjer so jih uporabljali pri obredih, zdravljenju in vsakodnevni negi telesa. Parfumerija se je nato širila v Perzijo in pozneje v Evropo, kjer so preproste mešanice olj in smol postopoma prerasle v umetnost. Velik preobrat sta prinesla razvoj destilacije in pozneje kemije – zato danes parfumerji delajo s surovinami različnega izvora in tisoči sodobnih molekul. 

Prav preplet tradicije in inovacij današnjim parfumom omogoča, da izražajo osebnost, razpoloženje in slog – niso več le dišava, temveč osebni podpis.

12 POSTAJ V ZGODOVINI PARFUMOV

 

  1. Pri obujanju spominov ima voh posebno moč. 

    V svoji »zbirki« hrani na tisoče vonjev, ki se nam skozi življenje znova prikličejo ter vzbudijo prijetne občutke in davno pozabljene spomine. To je lahko vonj sveže opranega perila, breskve, pokošene trave, otroškega pudra ali vanilje …

  2. Vonji cvetočega travnika, zelišč, vlažnega gozda in gorečega lesa navdušujejo človeštvo že od pradavnine. 

    Iz antičnih obredov z dimom izvira beseda parfum (per fumum – skozi dim). Tudi svetopisemski Noe se je Bogu za rešitev pred vesoljnim potopom zahvalil s sežiganjem cedre in mire.

  3. Za prvi parfum lahko štejemo kadilo, 

    ki so ga Egipčani uporabljali že pred 5000 leti, za njimi pa stari Arabci, Grki, Indijci in Rimljani. Sčasoma so ljudje začeli izdelovati tudi dišeča mazila, dišave pa so postale simbol visokega družbenega položaja.

  4. Najstarejše parfume na svetu, 

    stare več kot 4000 let, so arheologi odkrili na Cipru. Prva pisno izpričana ustvarjalka parfumov je bila Tapputi. Živela je v Mezopotamiji v 2. tisočletju pred našim štetjem, danes pa bi jo opisali kot kemičarko in znanstvenico.

  5. Arabci veljajo za izumitelje parfumov v današnji tekoči obliki. 

    Izpopolnili so že znano tehniko destilacije in izdelali eterično olje. Znani arabski zdravnik Ibn Sina (Avicenna) je okoli leta 1000 našega štetja pripravil rožno vodo, ki je priljubljena še danes.

  6. Po propadu rimskega imperija je parfumerija v Evropi nazadovala. 

    Dišavno vodo so sem šele v 11. in 12. stoletju znova prinesli križarji. V Franciji je tedaj prvi parfumerski privilegij pridobil ceh izdelovalcev rokavic in parfumerjev, ki ga je leta 1190 ustanovil kralj Filip Avgust.

  7. Prvi sodobni parfum je nastal leta 1370 na Ogrskem po želji kraljice Elizabete. 

    Tako imenovana ogrska voda z rožmarinom in sivko je zaslovela po vsej Evropi. Ta predhodnica evropskih parfumov na osnovi alkohola je bila priljubljena več stoletij, dokler se ni pojavila kolonjska voda.

  8. V Franciji je od leta 1533 uspešno deloval Italijan René le Florentin, 

    osebni parfumer vladarice Katarine Medičejske. Trgovino je imel na mostu Pont au Change, kjer so mu sledili tudi drugi ustvarjalci dišav. V tem času se je začela pisati tudi zgodovina parfumerskega mesteca Grasse v Provansi.

  9. V Angliji so se parfumi razširili ob koncu 16. stoletja. 

    Kraljica Elizabeta I. je zaradi odpora do neprijetnih vonjav zahtevala, da jih razpršujejo na vseh javnih krajih. Angleške plemkinje so si v tem obdobju mešale lastne parfume.

  10. Na francoskem dvoru so v 17. in 18. stoletju odišavili skoraj vse. 

    S tem so prikrivali neprijetne vonjave. Kralj Ludvik XV. je zahteval, da se razkošne dišave v njegovih sobanah menjajo vsak dan. Znamenita Madame de Pompadour je za parfume letno porabila pol milijona frankov.

  11. Razvoj dišav je leta 1709 preobrazila kolonjska voda, 

    poimenovana po Kölnu, kjer je nastala. Eau de Cologne s citrusi, sivko in rožmarinom je ujela novo željo družbe po lažjih in svežih parfumih. Še danes ostaja ponos nemške parfumerije.

  12. Devetnajsto stoletje je prineslo zlato dobo parfumerije. 

    V Parizu je trgovino odprl Pierre François Pascal Guerlain, pri katerem je nakupovala tedanja družbena smetana. Odkritje sintetičnih snovi je omogočilo nižje cene in širšo dostopnost parfumov. Z navdušenjem jih je začel uporabljati tudi srednji razred …

MEJNIKI V ZGODOVINI PARFUMOV 20. STOLETJA

1917:  NASTANE DRUŽINA ŠIPRSKIH DIŠAV

Na začetku 20. stoletja je nastala ena najvplivnejših dišav v parfumeriji – Chypre.
Kompozicija, zasnovana na kontrastu svežih citrusov, zlasti bergamotke, ter globokih not hrastovega mahu in pačulija, je začrtala povsem novo smer.

Ustvaril jo je François Coty, pionir sodobne parfumerije, ki je spremenil način ustvarjanja in prodaje dišav.
Chypre je postala osnova za številne druge parfume, njen vpliv pa je opazen še danes.

Zanimivost: Coty je bil med prvimi, ki so parfum povezali z oblikovanjem stekleničke in trženjem ter tako postavili temelje sodobne parfumske industrije.

80. LETA: PRILJUBLJENOST RAZKOŠNIH PARFUMOV

Leta 1985 je Dior predstavil dišavo Poison, ki je ujela estetiko 80. let. Intenzivna, čutna in izrazita kompozicija je bila namenjena ženskam, ki se niso bale izstopati – prav tako kot tedanja moda, polna volumna in dramatičnosti.

Dior Poison je postal simbol obdobja, v katerem so dišave vzbujale močan vtis in pritegovale pozornost.
Njegov uspeh sta potrdila priznanje za najboljšo žensko dišavo leta 1987 in poznejša uvrstitev v dvorano slavnih FiFi.

Zanimivost: Poison je bil tako izrazit, da so ga v nekaterih restavracijah zaradi intenzivnosti celo neuradno prepovedali.

20. LETA: CHANEL NO. 5 KOT DEL OSEBNEGA SLOGA

Leta 1921 je nastal Chanel No. 5, ena najvplivnejših dišav v parfumeriji. Kompozicija z aldehidi in cvetličnimi notami, med katerimi so ylang-ylang, jasmin, vrtnica in perunika, dopolnjena z ambro in sandalovino, je prinesla nov, abstrakten pogled na dišave. Ustvaril jo je parfumer Ernest Beaux za Coco Chanel kot sodoben izraz ženskosti.

Chanel No. 5 je postal simbol elegance in brezčasnega sloga, njegov vpliv pa je čutiti še danes.

Zanimivost: Dišavo je proslavila tudi Marilyn Monroe, ki je povedala, da v posteljo odide le z nekaj kapljicami Chanel No. 5.

1990–1994: NAVDUŠENJE NAD VODO IN UNISEKS SLOGOM

Leta 1992 je Issey Miyake predstavil dišavo L’Eau d’Issey, ki je ujela moč vode v njeni najčistejši podobi.

Sveža kompozicija, navdihnjena s slapovi, cvetjem in pomladno pokrajino, je začrtala nov trend lahkih dišav. Uspeh te estetike je odprl pot nadaljnjim novostim, ki so spremenile smer parfumerije. Dve leti pozneje je Calvin Klein predstavil CK One, prvi svetovno uspešen uniseks parfum.

Zanimivost: CK One je postal simbol 90. let in eden prvih parfumov, ki je odkrito zabrisal mejo med moškimi in ženskimi dišavami.

70. LETA: AMERIŠKA PARFUMSKA REVOLUCIJA

Leta 1973 je Revlon predstavil parfum Charlie in s tem začel novo obdobje v parfumeriji.

Dišava, navdihnjena s podobo svobodne in samozavestne ženske, je prinesla sodoben, dostopnejši pristop k parfumom in nagovorila široko občinstvo.
Charlie je postal simbol premika od razkošnega izdelka k dišavi za vsakdan.

Njegov vpliv se je hitro razširil tudi na druge segmente in širšemu krogu ljudi odprl svet parfumov.

Zanimivost: Oglasi za Charlie so bili med prvimi, ki so žensko prikazovali kot neodvisno in dejavno, ter so pomembno vplivali tudi na oglaševanje moških dišav.

1995: ZAČETEK GURMANSKIH DIŠAV

Leta 1992 je Thierry Mugler predstavil dišavo Angel, ki je začela obdobje gurmanskih parfumov.

Kompozicija združuje sladke note pralinejev, čokolade in vanilje z globokim pačulijem ter je prinesla novo smer, navdihnjeno z »užitnimi« vonji.
Angel je postal takoj prepoznavna ikona in eden najvplivnejših parfumov svojega časa.
Še danes sodi med najizrazitejše dišave, ki zaznamujejo sodobno parfumerijo.

Zanimivost:
Angel je bil med prvimi parfumi, ki so izrazito uporabljali note sladic, in je postavil temelje danes priljubljenemu gurmanskemu trendu.

UTRINKI IZ SVETOVNE IN DOMAČE ZGODOVINE DIŠAV

1
2
3
4
5
6
7
8

Ste vedeli, da imajo ženske boljši voh kot moški? Urile naj bi ga že v prazgodovini. Pri nabiranju plodov in pripravi hrane so namreč potrebovale občutljivejši nos kot moški pri lovu. Strupena ali pokvarjena hrana bi lahko zastrupila celotno skupnost …

Bi radi dišali kot slavna egipčanska kraljica Kleopatra, ki je očarala tudi mogočnega Cezarja? Njena skrivnost so bila dišavna olja mire, cimeta, kardamoma, lotosa, perunike, majarona in žafrana. 

Parfume je rada uporabljala tudi cesarica Jožefina, žena francoskega vojskovodje in državnika Napoleona ter največja ljubezen njegovega življenja. Njen budoar je po njih dišal še 60 let po njeni smrti leta 1814.

Prvotno kolonjsko vodo je leta 1709 razvil Giovanni Maria Farina. Sto let pozneje je znamko kupil Ferdinand Mühlens, vendar je moral po sodnih sporih dišavo preimenovati. Tako je slavna kolonjska voda dobila ime 4711, po številki njegove hiše. 

V Češkoslovaški je bila od 60. let priljubljena poceni dišava Živé květy iz karlovarskega Vřídla – z vonjem šmarnice, nageljnov ali vijolic in cvetovi, potopljenimi v dišečo tekočino. Dišave iz »Tuzexa« so postale splošno dostopne šele po letu 1989. 

Do 70. let so bili moški vajeni predvsem kolonjskih vod in vodic po britju. Preobrat je sprožila osupljiva oglasna fotografija iz leta 1971, na kateri je Yves Saint Laurent poziral gol, s stekleničko prvega moškega parfuma YSL pred spolovilom.

V preteklih stoletjih so imeli parfumerji na voljo približno 150 dišavnih snovi iz različnih surovin, danes jih je okoli 400. Od 19. stoletja se jim pridružujejo sintetične sestavine, zato sodobni strokovnjaki delajo s približno 3000 sestavinami. 

Z umetnostjo parfumerije se danes ukvarja razmeroma malo ljudi. Po vsem svetu je le od 200 do 300 vrhunskih strokovnjakov. Parfumerji poleg talenta za ustvarjanje dišav potrebujejo tudi leta študija, denimo na posebnem inštitutu v Parizu. 

ALI STE VEDELI, DA JE BIL NARD ENO NAJDRAGOCENEJŠIH MAZIL NA SVETU?

Nard (spikenard) ni bil parfum v obliki, kot jo poznamo danes. Šlo je za dragoceno olje in mazilo za maziljenje telesa – kot izraz spoštovanja ter del nege in počitka. Njegov globok, zemeljski in balzamičen vonj so povezovali z obredi in notranjim mirom.

Prav nardovo olje so po svetopisemskem izročilu uporabili za maziljenje Jezusa Kristusa. Tedaj je bilo izjemno dragoceno: uporabljali so ga le ob posebnih priložnostih, poleg telesnega pa je imelo tudi duhovni pomen.

Danes se nard v parfumeriji pojavlja le redko. Vseeno nas spominja, da so imele dišave nekoč drugačno vlogo kot danes – niso bile zgolj dodatek, temveč tudi del trenutkov umiritve in osebnega doživljanja.

RAZVOJ PARFUMOV V 21. STOLETJU

Na začetku 21. stoletja se je parfumerija spremenila bolj kot kadar koli prej.
Trg se je močno razširil, ob tradicionalnih znamkah pa so pomembno vlogo dobili tudi zvezdniki, trženje in hitro spreminjajoč se življenjski slog.

Pojavljajo se nove smeri – od dišav, povezanih z dobrim počutjem in športom, do uniseks kompozicij in rastočega segmenta nišne parfumerije. Kupci ne iščejo več ene dišave za vse življenje, temveč izbirajo glede na razpoloženje, priložnost in osebni slog.

Zanimivost: Medtem ko so nekoč prevladovali težji in izrazitejši parfumi, so danes priljubljene lažje toaletne vode, ki jih ljudje kupujejo v več različicah.

V ospredje prihajajo lesne in rožne dišave ter sodobne različice dišav fougère.
Hkrati narašča zanimanje za izvor sestavin in pristnost.

Danes si lahko vsak izbere dišavo skoraj »po meri«. Ne po trendih, ampak po svojem okusu.

PARFUMSKA LEGENDA: CHANEL NO.5
PARFUMSKA LEGENDA: ANGEL
POZNATE LEGENDARNO LINIJO DIOR POISON?

ŽELITE IZVEDETI VEČ?

Cookies

Tukaj imate možnost prilagoditi piškotke v skladu s svojimi preferencami ter jih pozneje podrobneje nastaviti ali kadar koli izklopiti v nogi spletnega mesta.